Kako si pomagati pri depresiji na naravni način

Kot naturopat dobim veliko vprašanj v zvezi z depresijo. Neverjetno kako se je v zadnjem času povečalo povpraševanje, kako se boriti proti depresiji na naraven način.

Zdi se mi, da je to ušlo izpod nadzora. Vsesplošna kriza, zdravstvena, finančna, družbena, socialna in še drugi vzroki, ki ljudem preprosto onemogoča videti luč na koncu tunela.

Velika količina ljudi je ujeta v tej tematiki. In ljudje množično uporabljajo antidepresive kot bonbončke, ki odpravijo vse težave, po drugi strani pa se sploh ne zavedajo resnosti posledic dolgoročnega jemanja antidepresivov.

Kaj pa delo na sebi in iskanje vzrokov? Ta prispevek je namenjen prav tej tematiki, saj ljudje po večini poznajo le antidepresive, veliko manj pa alternativno zdravljenje depresije, naravna zdravila proti depresiji in na splošno kako si pomagati pri depresiji, kakšno hrano uživati, česa se je dobro izogibati.

Kot pri drugih tegobah tudi tukaj ni čudežne tabletke, čeprav jo mnogi propagirajo. Ne obsojam uporabo antidepresivov, jih pa kot naturopat ne podpiram, vas pa povabim da preberete ta prispevek ter si razširite obzorja.

Po mojem prepričanju je potrebna celostna naturopatska obravnava in iskanje vzrokov nastanka depresije, v kolikor ne želimo le lajšati simptomov in stvari pometati pod preprogo.

Na koncu si preberite tudi o stranskih učinkih jemanja antidepresivov.

 

Kaj je depresija

Depresija je motnja razpoloženja in čustev, ne pa misli, za katero je značilna disforija ali izguba zanimanja za vse običajne dejavnosti osebe.

V mnogih kliničnih študijah se pri bolnikih z diagnozo depresivne motnje uporablja “Hamiltonova lestvica za depresijo” in s to lestvico se ocenjuje depresivno stanje subjekta.

Nevrobiologija in etiologija depresije še nista povsem jasni, vendar je začetna hipoteza nakazovala, da je depresija posledica sprememb ravni nevrotransmiterjev, kot so norepinefrin, serotonin in 5-HT. Poznejše študije so pokazale, da so aminski receptorji tisti, ki so povezani z depresijo, ne pa absolutne ravni samih nevrotransmiterjev.

Depresija je motnja razpoloženja. Tehnično je to motnja razpoloženja, za katero je značilen niz kognitivnih simptomov, vedenjskih, somatskih in afektivnih, ki lahko skupaj zmanjšajo razpoloženje na blag do hud način. Gre za ogrožanje človekovega »delovanja« kot tudi sposobnosti prilagajanja družbenemu življenju.

Depresija torej ni, kot se pogosto verjame, preprosto poslabšanje razpoloženja, ampak bolj ali manj skupek simptomov, ki bistveno spremenijo tudi način razmišljanja in predstavljanja sebe, drugih in predstavljanje zunanjega sveta.

Depresivna motnja (znana tudi kot depresija) kot jo vidi Svetovna zdravstvena organizacija je pogosta duševna motnja. Vključuje depresivno razpoloženje ali dolgotrajno izgubo užitka ali zanimanja za dejavnosti.

Depresija je posledica kompleksne interakcije socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Ljudje, ki so šli skozi neugodne življenjske dogodke (brezposelnost, žalovanje, travmatični dogodki), imajo večjo verjetnost za razvoj depresije. Depresija lahko posledično povzroči več stresa in disfunkcije ter poslabša življenjski položaj prizadete osebe in samo depresijo.

Depresija je tesno povezana s fizičnim zdravjem in nanj vpliva. Številni dejavniki, ki vplivajo na depresijo (kot je telesna nedejavnost ali škodljiva uporaba alkohola), so tudi znani dejavniki tveganja za bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in bolezni dihal. Ljudje s temi boleznimi pa se lahko znajdejo tudi v depresiji zaradi težav, povezanih z obvladovanjem njihovega stanja.

Simptomi depresije:

• Med depresivno epizodo oseba doživi depresivno razpoloženje (občutek žalosti, razdražljivosti, praznine). Lahko čutijo izgubo užitka ali zanimanja za dejavnosti.
• Depresivna epizoda se razlikuje od običajnih nihanj razpoloženja. Trajajo večino dneva, skoraj vsak dan, vsaj dva tedna.
• Slaba koncentracija.
• Občutki pretirane krivde ali nizke lastne vrednosti.
• Brezup glede prihodnosti.
• Misli o smrti ali samomoru.
• Moten spanec.
• Spremembe v apetitu ali teži.
• Občutek močne utrujenosti ali brez energije.
• Depresija lahko povzroči težave v vseh vidikih življenja, tudi v skupnosti in doma, v službi in šoli.

Depresivno epizodo lahko kategoriziramo kot blago, zmerno ali hudo, odvisno od števila in resnosti simptomov ter vpliva na posameznikovo delovanje.

Obstajajo različni vzorci depresivnih epizod, vključno z:

• Depresivna motnja z eno epizodo, kar pomeni prvo in edino epizodo osebe.
• Ponavljajoča se depresivna motnja, kar pomeni, da ima oseba v anamnezi vsaj dve depresivni epizodi.
• Bipolarna motnja, kar pomeni, da se depresivne epizode izmenjujejo z obdobji maničnih simptomov, ki vključujejo evforijo ali razdražljivost, povečano aktivnost ali energijo in druge simptome, kot so povečana zgovornost, hiteče misli, povečana samozavest, zmanjšana potreba po spanju, raztresenost in impulzivnost nepremišljeno ravnanje.

Antidepresivi se ne smejo uporabljati za zdravljenje depresije pri otrocih in niso prva linija zdravljenja pri mladostnikih, med katerimi jih je treba uporabljati še posebej previdno. [1]

Nasveti za hrano, ki jo je dobro uživati pri stanjih depresije

Kot naturopat pri depresiji priporočam, da se izogibate rafiniranemu sladkorju, alkoholu, nikotinu, kofeinu in poskrbite za vnos zadostnih količin vitaminov B ter omega-3 maščobnih kislin.

Čim več sadja in zelenjave in polnovredne žitarice, če je le možno v nepredelani obliki.

Izogibajte se jedem, ki so narejene z dodanim sladkorjem ali moko (kruh, pecivo, kosmiči in testenine) ter zmanjšajte živalske maščobe, predelano meso.

Več nedavnih raziskovalnih analiz, ki obravnavajo številne študije, potrjuje, da obstaja povezava med tem, kaj posameznik je in tveganjem za depresijo. Prehranjevalni vzorec, za katerega je značilen visok vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, rib, oljčnega olja, mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob in antioksidantov ter nizek vnos živalske hrane, je bil očitno povezan z zmanjšanim tveganjem za depresijo.

Prehranjevalni vzorec, za katerega je značilno, visoka poraba rdečega in/ali predelanega mesa, rafiniranih žitaric, sladkarij, mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, masla, krompirja in omak z visoko vsebnostjo maščob ter nizek vnos sadja in zelenjave je povezana s povečanim tveganjem za depresijo.

Raziskovalci so ugotovili, da je zdrava prehrana (sredozemska dieta kot primer) povezana z bistveno manjšim tveganjem za razvoj simptomov depresije.[2]

Priporočljivo je zaužiti

• Ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami: uživanje rib ali živil, bogatih z omega-3, pomaga izboljšati raven EPA (omega-3 ikosapentaenojska maščobna kislina), katere pomanjkanje velja za enega glavnih vzrokov za depresijo. Losos, inčuni, tuna in sardele so nekatere od rib, ki vsebujejo visoko vsebnost omega 3.
• Živila, kot so orehi, bučna semena in lanena semena, so bogata z omega 3. Poleg tega omega 3 ni koristna le pri premagovanju depresije, pač pa tudi uravnava ravni holesterola in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
• Špinača in črni fižol: gre za odlična antidepresivna živila, še posebej za tiste s pomanjkanjem vitamina B.
• Ovseni kosmiči: živilo z nizkim glikemičnim indeksom, ki vsebuje visoke koncentracije vitamina B1 in B6, pantotenske kisline in folne kisline, ovsena kaša velja za osnovni element v boju proti depresiji. Prav tako zmanjša nihanje razpoloženja. Še bolje je, če ga uživate v kombinaciji s sojinim mlekom.
• Črni riž: tako kot ovseni kosmiči je živilo z nizkim glikemičnim indeksom in vsebuje bistvena hranila. Je odličen za boj proti depresivnim simptomom.
• Brokoli in cvetača: visoka koncentracija sladkorja v krvi je lahko dejavnik, ki spodbuja depresijo. Uživanje zelenjave, kot sta brokoli in cvetača, pomaga stabilizirati raven sladkorja v krvi.
• Zelje: je bogat vir hranil, kot sta folna kislina in vitamin C; ni koristen le pri depresiji, ampak pomaga tudi preprečevati druge motnje, kot so bolezni srca in ožilja ter več vrst raka.
• Sadje, bogato z antioksidanti: različne vrste sadja, kot so borovnice, robide, maline in kivi, so odličen vir osnovnih hranil, kot so antioksidanti. Njihovo uživanje lahko pomaga izboljšati simptome depresije.
• Snovi, kot je pivski kvas z visoko vsebnostjo vitaminov B1, B2 in B3. Prav tako surovi kakav.

 

Naravni pripravki proti depresiji v primerjavi z antidepresivi

Kot naturopat sem v prvi vrsti usmerjen v iskanje vzrokov za nastanek depresije in razvijanje lastnih energetskih potencialov v obliki »samoobnovitvenih procesov«. Vendar velikokrat je na tej poti iskanja vzrokov ključnega pomena tudi podpora v smislu lajšanja simptomov depresije, da lahko stranka lažje gre skozi dan. Sam priporočam naravne pripravke.

Farmakološka terapija vključuje jemanje antidepresivov, ki delujejo tako, da zmanjšajo občutljivost aminskih receptorjev za prenašalce, s čimer dosežemo remisijo simptomov in preprečimo recidive.

Glavna zdravila so selektivni in neselektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina, neselektivni zaviralci MAO in reverzibilni zaviralci MAOA.

Vendar pa imajo ta zdravila neželene učinke, ki lahko zmanjšajo pripravljenost bolnika, kot so hipotenzija, aritmije, gastrointestinalne motnje, sedacija, norost, nespečnost, vznemirjenost, zmedenost in predvsem zasvojenost.

Zato je v primerih blage ali zmerne depresije priporočljivo jemanje izdelkov na osnovi zdravilnih rastlin, ki lahko na naraven način lajšajo simptome in veljaven predlog je DEPREVIN od Erbenobili.

V kolikor že jemljete antidepresive se je potrebno posvetovati z zdravnikom, ki vam jih je predpisal. Sam dosegam izjemne rezultate s spagiričnimi pripravki Erbenobili, ki jih kot naturopat priporočam za podporo pri depresiji:

• Deprevin (20-30 kapljic, razredčenih v malo vode 2-krat na dan, najbolje zjutraj in zgodaj popoldne). Deprevin, zahvaljujoč kombinaciji s specifičnimi vitamini in minerali, krepi in uravnava čustvene procese. Vsebuje tudi vitamine B (B kompleks), ki so bistveni za duševno dobro počutje in čustveno stabilnost. V našem telesu se ne morejo skladiščiti, zato smo popolnoma odvisni od naše dnevne prehrane, da jih zagotovimo za podporo pri depresiji. Pozor, vitamine B uniči alkohol, rafinirani sladkorji, nikotin in kofein. Zato ne preseneča, da mnogim ljudem z depresijo primanjkuje vitaminov skupine B. Šentjanževka poveča raven serotonina. Kot antidepresiv, šentjanževka zavira encim, ki razgrajuje nekatere nevrotransmiterje kot npr. serotonin, norepinefrin in dopamin. Lahko je tudi podpora pri zdravljenju depresivnih vidikov sindroma kronične utrujenosti. Pozor: v kolikor imate antidepresive ne smete jemati Deprevina saj je šentjanževka kontraindiktorna z antidepresivi. Deprevin pomaga uravnavati razpoloženje zaradi svoje formulacije, ki vsebuje šentjanževko, ki ima antidepresivne lastnosti zaradi prisotnosti ene od glavnih sestavin, hiperforina. Hiperforin zavira ponovni privzem številnih nevrotransmiterjev v presinaptičnih živčnih končičih in na ta način povzroči povečanje sinaptičnih koncentracij nevrotransmiterjev z antidepresivnim učinkom in posledično v procesu nevronske adaptacije (nevronske plastičnosti).

 

• Multimagnesio (2 kapsuli pred zajtrkom, 2 kapsuli pred večerjo). Pomanjkanje magnezija lahko povzroči dolgotrajne spremembe ritma, srčne napade, splošno mišično oslabelost, kot tudi mišične krče in lahko povzroči dolgotrajno depresijo. Bistveno pri Multimagnesiu je to, da vsebuje tudi Taurin, ki je koristen v boju proti tesnobi, strahu in depresiji.

 

• DMG-GOLD (50 kapljic 3-krat na dan, pred obroki). Vsebuje trimetilglicin TMG (znan tudi kot betain) in dimetilglicin (DMG), so nosilci metila, ki so uporabni pri proizvodnji kemičnih snovi za različne možganske učinke, ki lahko izboljšajo razpoloženje, energijo, dobro počutje, pozornost, koncentracijo in jasnost vida. DMG in TMG imata protitumorske lastnosti, modulirata imunski sistem. DMG-gold delujejo protivirusno, protibakterijsko, protiglivično in poveča izrabo kisika, hkrati pa zmanjša nastajanje mlečne kisline in poveča učinkovitost proizvodnje energije. Skupaj z vitamini B kompleksa so bistveni za duševno in čustveno dobro počutje.

 

• Argenvin (5 kapljic na jezik 3-krat na dan, pred obroki). Argenvin ima zaviralni učinek na proizvodnjo ekscitatornih nevrotransmiterjev, povzroči stanje sproščenosti, povezano s stanjem lucidnosti.

 

• Omega Nobile (priporočen način uporabe je 1 do 3 mehke kapsule na dan.) Dnevni vnos 250 mg EPA in DHA prispeva k normalnemu delovanju srca, DHA prispeva tudi k vzdrževanju normalnega delovanja možganov in normalnega vida. Vnos 2 g EPA in DHA na dan prispeva k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi.  [2]

 

Stranski učinki jemanja antidepresivov

Za vse, ki uporabljate pri zdravljenju depresije antidepresive je dobro, da se posvetujete s svojim zdravnikom tudi o morebitnih stranskih učinkih.

Kot vsa zdravila imajo lahko tudi antidepresivi stranske učinke. Več kot polovica vseh ljudi, ki jemljejo antidepresive, ima stranske učinke. Običajno se pojavijo v prvih nekaj tednih zdravljenja.

Nekateri od teh neželenih učinkov naj bi bili neposredna posledica učinka zdravila na možgane in so relativno podobni med različnimi zdravili v isti skupini. Primeri vključujejo suha usta, glavobole, omotico, nemir in spolne težave.

Ali ima nekdo neželene učinke, katere neželene učinke ima in kako pogosti so, bo odvisno od zdravila, uporabljenega odmerka in tega, ali ga je pravkar začel jemati ali ga je jemal že nekaj časa.

Tveganje neželenih učinkov se poveča, če jemljete tudi druga zdravila. Eno od zdravil lahko poslabša stranske učinke drugega. Tovrstne interakcije med zdravili so pogoste pri starejših ljudeh in ljudeh s kroničnimi boleznimi, ki jemljejo več različnih vrst zdravil.

Antidepresivi lahko povzročijo omotico in nestabilnost, kar poveča tveganje za padce in zlome kosti, zlasti pri starejših ljudeh. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili lahko poveča to tveganje.

Različne študije kažejo, da najstniki pogosteje razmišljajo o samomoru, ko jemljejo SSRI ali SNRI, in tudi dejansko si pogosteje poskušajo vzeti svoje življenje. Zaradi tega bi morali najstniki na začetku zdravljenja bolj redno obiskovati svojega zdravnika ali terapevta, da bi lahko zgodaj prepoznali morebitno tveganje za samomor.[4]

Kaj lahko naredite sami pri soočenju z depresijo?

Poskušajte opravljati dejavnosti, v katerih uživate.

Bistveno je, da ostanete povezani s prijatelji in družino. Pomemben je pogovor z nekom, ki mu zaupate svoje občutke. Zavedajte se, da niste sami in predvsem, da je veliko ljudi šlo skozi to, kar sedaj doživljate tudi vi.

Ne pozabite na redno gibanje in telovadbo, upoštevajte prehranjevalne nasvete, ki vam bodo olajšali depresivno stanje.

Pomembno je kvalitetno spanje, izogibanje ali vsaj zmanjšanje uživanja alkohola in drugih drog, ki vam lahko poslabšajo stanje depresije.

Če menite, da ste v neposredni nevarnosti, da se poškodujete, se obrnite na katero koli razpoložljivo službo za nujno pomoč ali telefonsko številko za krizne situacije.

 

Tukaj bom svoj prispevek zaključil. Vesel sem, da ste še vedno z mano, iskreno se vam zahvaljujem, da ste prebrali zakaj je potrebna celostna obravnava depresije in ste si s tem člankom razširili obzorje ter se lahko bolj poglobljeno lotili vaše težave.

V kolikor potrebujete pomoč me kontaktirajte na telefonsko številko 051 866 002.

Če vam je bil prispevek všeč in ste mnenja, da bi utegnil pomagati še komu drugemu bom vesel v kolikor ga boste delili s svojimi prijatelji in znanci. Lep pozdrav in vse dobro,

mag. Matej Bezgovšek, naturopat

 

Vse informacije in opisi na spletni strani naturopat-matej-bezgovsek.com so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.

 

__________________________

Viri:

[1] World Health Organization. 2023. Depressive disorder (depression). Who.int [online]. [31. 3. 2023]. Dostopno na: [https://www.https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/depression]. [26. 09. 2023].

[2] Tello Monique. Harward Health Publishing. 2020. Diet and depression. Health.harvard.edu [online]. [29. 1. 2020]. Dostopno na: [https://www.health.harvard.edu/blog/diet-and-depression-2018022213309]. [22. 09. 2023].

[3] Erbenobili. Za izključno uporabo strokovnega organa. Predlagane indikacije se razlagajo kot nasvet in niso namenjene niti morejo nadomestiti mnenj in predpisov vašega zdravnika, s katerim se morate posvetovati ob pojavu prvih simptomov. V zvezi s tem izrecno zavračamo kakršno koli odgovornost za posledice, ki izhajajo iz nepravilne uporabe naslednjih pripravkov ali brez ustreznega zdravniškega nadzora.

[4] National library of Medicine. 2020. Depression: How effective are antidepressants? Ncbi.nlm.nih.gov [online]. [18. 6. 2020]. Dostopno na: [https://www. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK361016/]. [21. 09. 2023].

[5] Fabio Firenzuoli- Erbe, alimenti e farmaci. Tra sinergie e interazioni. – Edra 2023.

[6] F. Capasso, G.Grandolini, A.A.Izzo- Fitoterapia. Impiego razionale delle droghe vegetali- Springer 2006.

[7] [Kaufeler e coll. (2001) Pharmacopsychiatry (34 Suppl 1): S49-50]

[8 ][Szegedi e coll. (2005) BMJ 330:503-507]

[9] [Linde & Knuppel (2005) Phytomedicine 12:148-157]

[10] Barnes J, et al. St John’s wort (Hypericum perforatum L.): a review of its chemistry, pharmacology and clinical properties. J Pharm Pharmacol. 2001;53(5):583-600.

[11] Elias A Khawam , Georgia Laurencic, Donald A Malone Jr- Side effects of antidepressants: an overview- Cleve Clin J Med. 2006 Apr;73(4):351-3, 356-61.

[12] M Bourin , D J P David, P Jolliet, A Gardier- [Mechanism of action of antidepressants and therapeutic perspectives]- Therapie. 2002 Jul-Aug;57(4):385-96.

[13] Gita Kholghi , Shirin Arjmandi-Rad , Mohammad-Reza Zarrindast , Salar Vaseghi- St. John’s wort (Hypericum perforatum) and depression: what happens to the neurotransmitter systems? – Naunyn Schmiedebergs Arch Pharmacol. 2022 Jun;395(6):629-642.

[14] Nahid Zirak , Mojtaba Shafiee , Ghasem Soltani , Mohammad Mirzaei , Amirhossein Sahebkar- Hypericum perforatum in the treatment of psychiatric and neurodegenerative disorders: Current evidence and potential mechanisms of action- J Cell Physiol. 2019 Jun;234(6):8496-8508.